Franjo Malgaj je bil mlad, a pogumen mladenič. Lahko smo ponosni nanj, saj je tvegal življenje za nas, ko se je podal v bitko za Slovenijo. Ni veliko tako pogumnih ljudi, kot je bil Franjo Malgaj, zato mislim, da si vsak za tak pogum zasluži pohvalo.

Iz njegovih dejanj lahko razberemo, da je bil velik domoljub. Zame je domoljub tisti, ki ima rad svojo državo in mu ni težko, ko se je treba zanjo tudi boriti. Pravi domoljub mora svoje otroke naučiti jezik države, iz katere prihaja. Mora soodločati o državi (danes volitve, referendumi) in opozarjati na napake v dražavi. Ni mu bilo treba oditi, a je celo zbral skupino somišljenikov in se podal v vojno. Čeprav jih ni bilo veliko, so se ponosno in hrabro podali v bitko. Imel je veliko pristašev, saj je poznal svoj cilj in je vedel, da ravna prav. Boril se je za severno mejo in priboril Sloveniji Mežiško dolino, v kateri sedaj živi dobrih 26 000 prebivalcev.

Imamo srečo, da so bili takšni kot Franjo Malgaj, saj ne vem, kako bi bilo brez njih. Zanima me, kako bi bilo danes, če ne bi bilo borcev za našo domovino – ali bi bili pod drugo oblastjo, bi govorili drug jezik? Samo zahvalimo se jim lahko za njihova dejanja in  če bo treba, se potrudimo biti podobni njim, da njihovo delo ne bo zaman.

Nace Basle