22. novembra so se naši 8. razredi odpravili na pot okoli Šentjurja, ki je bila dolga kar 11 kilometrov. Naša dogodivščina se je pričela, ko smo se zbrali pred starim delom šole. Ko smo se vsi zbrali, smo v skupini in pod vodstvu učiteljev odšli do prve postojanke, ki se je nahajala pri spomeniku Franja Malgaja. Tam so nam ga učitelji malo predstavili. Po kratki predstavitvi smo se podali proti njegovi rojstni hiši. Učitelji so nam predstavili njegovo življenje, smrt in vojaško kariero. Nato smo se odpravili proti čistilni napravi Šentjur, ki je bila zgrajena leta 2010.

Tam smo lahko pomalicali in poklepetali. Po malici nam je strojničar opisal delo in zanimivosti, nato pa nam je predstavil še čistilno napravo. Videli smo dva bazena, v katerih so mikroorganizmi, ki se prehranjujejo z umazanijo. Vodo pa potem pošljejo v drug bazen, v katerem je že bolj čista voda. Kot zanimivost nam je povedal tudi, da se v tem bazenih voda prečisti v približno štirih urah, v naravi pa v štirih dneh. Blato, ki ga prečistijo, pride s Ponikve, Planine pri Sevnici, Šentjurja … Ta podatek nas je navdušil, saj tako majhna naprava pokriva tako veliko območje. Vonj v okolici čistilne naprave nam ni bil najbolj po godu, vendar smo preživeli. Po ogledu smo se odpravili na kmetijo ob reki Voglajni.

Na kmetiji nam je sprva gospod predstavil žago in z njo tudi demonstriral delo. Učiteljem so domači ponudili rogljič in kavico. Domači so imeli psa, ki je na prvi pogled zgledal krvoločen, vendar se je kmalu spoprijateljil z otroki. Otroci smo se neradi poslovili od psa, ampak nismo imeli izbire.

Po varnem prečkanju železniške proge smo prispeli do kraja Vrbno. Pot smo nadaljevali po strmih hribih proti Rozaliji. Naredili smo kratko postojanko na Rozaliji saj smo si jo zaslužili. Po postojanki smo šli navzdol po hribu in prispeli do Pešnice, kjer smo skupaj odšli proti šoli. Po pohodu smo bili veseli, da je konec in da smo zmogli prehoditi 11-kilometrsko pot.

Luka Pevcin in Žan Pavčnik